WHO je leto 2017 posvetil ozaveščanju o depresiji

Vita Poštuvan
Vita Poštuvan. Foto: Živ?Živ!

Ta duševna motnja je danes glavni vzrok bolezni v svetovnem merilu. Cilj kampanje je, da čim več ljudi z depresijo poišče in prejme ustrezno pomoč. Na svetovni dan zdravja, 7. aprila, je bil med novicami UP FAMNIT objavljen prispevek Svetovni dan zdravja 2017: Spregovorimo o depresiji, ki vključuje pogovor z doc. dr. Vito Poštuvan z Oddelka za psihologijo UP FAMNIT.

7. april je od leta 1950 svetovni dan zdravja. Vsako leto na ta dan Svetovna zdravstvena organizacija izpostavi določeno temo, to leto je posvečeno opozarjanju na prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje depresije. Ta je danes najpogostejša duševna motnja, ki pa žal v širši javnosti ni dovolj prepoznana in posledično zdravljena. Le polovica posameznikov z depresijo namreč poišče strokovno pomoč, zaradi česar želi biti letošnje geslo enostavno in učinkovito vabilo: Spregovorimo o depresiji!

»Depresija je duševna bolezen, ki lahko prizadene vsakogar: otroke, mladostnike in odrasle,« pravi doc. dr. Vita Poštuvan, namestnica predstojnika Oddelka za psihologijo UP FAMNIT in namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora (UP IAM). »Ker se žal o njej ne govori dovolj, je mnogokrat ne prepoznamo in zato v primeru težav ne poiščemo ustrezno, se pravi strokovno pomoč. Duševnih bolezni se še vedno drži stigma, zato je letošnji slogan nadvse primeren, saj je potrebno o depresiji in drugih duševnih boleznih ter stiskah nujno spregovoriti na vseh nivojih: v družini, s prijatelji in predvsem v javnosti.«

Depresija ni prehodna slaba volja ali žalostno razpoloženje. Je bolezen, ki se kaže na različne načine in vpliva na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Kot vsaka bolezen dodatno vpliva tudi na posameznikovo okolico: na družino, prijatelje in sodelavce. Nacionalni inštitut za javno zdravje sicer navaja, da se je v Sloveniji v obdobju 2008–2015 število prvih obiskov pri zdravniku z zabeleženo diagnozo depresije znižalo, istočasno pa je v porastu število predpisanih antidepresivov. Ocenjuje se tudi, da bo do leta 2020 depresija najpogostejša bolezen v razvitem svetu.

»Opozarjanje na depresijo na svetovni dan zdravja je zelo pomembno. Zdravje namreč ni zgolj odsotnost fizične bolezni, temveč stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, se pravi dobrega počutja. Zdravja dejansko ni brez duševnega zdravja, na katerega vplivajo genetski dejavniki, okolje in sam posameznik. Kdor vzdržuje svojo duševno kondicijo, je odporen na stres ter krizne dogodke, ki so sestavni del življenja,« še pojasnjuje dr. Poštuvan. »Težave v duševnem zdravju se lahko zgodijo komurkoli, saj se vsi soočamo s hudimi stresnimi situacijami in življenjskimi krizami. Od različnih dejavnikov pa je odvisno, kako posameznik reagira na krizo. Na težave se lahko odzovemo z jezo, žalostjo, nekateri se zaprejo vase, drugi imajo težave s spanjem ali apetitom, nekateri postanejo nasilni ali se zatečejo k drogam ali alkoholu.« Med mladimi so najpogostejše depresivne in anksioznostne oziroma tesnobne motnje, motnje hranjenja in zloraba različnih substanc (alkohola in/ali drog).

Kaj pa lahko storimo, ko pri sebi ali znancu zaznamo znake tovrstne stiske ali bolezni? Dr. Poštuvan ponuja jasen odgovor: »Iskren pogovor je vedno dobrodošel in je včasih v veliko pomoč. Pomembni sta predvsem spodbuda in opora. Vendar je potrebno v resnejših primerih pomoč poiskati pri strokovnjaku

Toplo priporočamo obisk spletne postaje Živ?Živ! Slovenskega centra za raziskovanje samomora (UP IAM), kjer je objavljeno bogato gradivo na temo duševnega zdravja.