O nas | Kontakt
Koledar
sreda, 28. september 2016

PRI ISKANJU ZAPOSLITVE STA BISTVENI SUVERENOST IN SAMOZAVEST

Pogovor z vodjo Kariernega centra Univerze na Primorskem Danijelom Bandljem

Karierni center Univerze na Primorskem je odprt vsak dan, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Svetovanja izvajajo po predhodnem dogovoru prek elektronskega naslova karierni.center@upr.si.

Kakšna je zaposljivost diplomantov Univerze na Primorskem?

Zaposljivost diplomantov Univerze na Primorskem je primerljiva s splošno zaposljivostjo v Republiki Sloveniji. Že nekaj časa ne velja več, da visoka stopnja formalne izobraženosti prinaša sama po sebi tudi višjo zaposljivost na trgu dela. Iz analize zaposljivosti oziroma zaposlenosti, ki smo jo opravili leta 2012, izhaja, da je zaposlenih 85% naših diplomantov, približno 15% pa jih je brezposelnih. Ob tem lahko dodam, da višina povprečne ocene med študijem ni bistveno povezana s kasnejšo zaposlenostjo diplomantov, je pa pomembno statistično razliko zaznati denimo med diplomanti, ki so bili na študijski izmenjavi v tujini – med njimi je bilo brezposelnih za polovico manj (6,8%). Statistične podatke sicer jemljem z veliko rezerve, le kot izhodišče za razmislek, saj se lahko iz leta v leto ter glede na metodo postavljanja vprašanj precej spreminjajo, prav tako nam nič ali zelo malo povedo o resnični kakovosti življenja. Pri kariernem svetovanju, pri obravnavi študentov pa se želimo v Kariernem centru UP posvetiti prav iskanju karierne poti, ki bo posamezniku omogočala karseda kakovostno življenje. Vsak človek je avtentično bitje in takšna je tudi njegova karierna pot, ki se neločljivo prepleta z osebnim, družinskim in prostočasnim življenjem. Če se preveč ukvarjamo s statistikami in razmerami na trgu dela, lahko karierni svetovalci hitro spregledamo bistvo človeškega potenciala, ki sedi pred nami. Na karierno pot skušamo gledati celostno, tisto, k čemur stremimo, pa ni le zaposlen uporabnik, pač pa zadovoljen uporabnik, ki »živi svoje sanje«, če se malo poetično izrazim.

Pri uporabnikih vedno spodbujamo njihov kreativni potencial in se v okviru svetovanja izogibamo postavljanju ozkih poklicnih ciljev. Živimo v tako hitro spreminjajočem svetu, da je praktično nemogoče natančno načrtovanje. Zasledil sem podatek, ki pravi, da v trenutku, ko se dijak vpiše na študij, 80% zaposlitvenih možnosti, ki jih bo imel na trgu dela čez deset let, sploh ne obstaja. Priča smo torej neprestanemu oblikovanju novih družbenih ter individualnih potreb, ki jim sledi tudi trg dela. Nismo le odziv na razmere v družbi nasploh, smo tudi njihovi ustvarjalci in prav to zavedanje spodbujamo pri naših svetovancih.

Danijel Bandelj, vodja KCUP

Kako lahko Karierni center UP pomaga diplomantom?

Našim uporabnikom pomagamo odkriti njihove potenciale, prepoznati in se soočiti s »šibkejšimi« področji ter določiti smer in smiselne korake njihove karierne poti. Ne delimo receptov in hitrih rešitev. Da bi lahko kompetentno in dobro svetovali, potrebujemo široko razumevanje družbenih in ekonomskih sistemov ter hkratno razumevanje delovanje človeka kot individuuma. Tovrstna znanja v akademskem smislu obravnavajo različne znanstvene vede, kot so ekonomija, management, sociologija in politologija za razumevanje družbeno-ekonomskih procesov ter antropologija, psihologija in psihoterapija za razumevanje delovanja človeka. Na univerzi ta znanja imamo in karierni svetovalci se pri svojem delu trudimo združevati in prepletati oboje. Šele z integracijo razumevanja potreb okolja (družbeno-ekonomskega sistema) in delovanja posameznika, ki je pred nami, lahko spletemo individualizirano karierno svetovanje in izpeljemo optimalno karierno orientacijo.

Študentom in diplomantom pomagate tudi do dodatnega usposabljanja.

Drži. V okviru karierne orientacije in svetovanj v predzadnjem koraku določimo specifične in merljive cilje, torej nekaj konkretnega, k čemur uporabnik stremi in za kar je motiviran. To so lahko različne dejavnosti, od neformalnih izobraževanj do karierno smiselnih prostovoljnih ali študentskih del, prostočasnih aktivnosti in osebnostnih izzivov. Na karierni poti nas mnogokrat ovirajo tudi težavni odnosi z bližnjimi, družino ipd., ki jih potencialno prenašamo tudi v delovno okolje. Velik pomen dajemo pridobivanju splošnih, odnosnih in komunikacijskih kompetenc.

Kako pa lahko dodatna usposabljanja diplomantom pomagajo pri iskanju zaposlitve?

Naš izobraževalni sistem je splošen in predvsem kognitivno usmerjen. V šolah in na univerzi nas učijo v skupinah, predajajo nam pomembne informacije iz svetovne zgodovine in civilizacijske vednosti. To so pomembna znanja, ki jih sistemsko preverjamo s testi in karseda objektivnimi ter merljivimi kriteriji, je pa v takšnem sistemu žal (pre)malo prostora za individualni pristop in spodbujanje samorefleksije posameznikov ter ukvarjanje z nemerljivimi vsebinami. Čustvena in socialna inteligenca, osebno zadovoljstvo, kompetence, ki jih potrebujemo za vzpostavljanje dobrih medosebnih odnosov, so vsebine, ki jim tako raziskave kot izkušnje iz prakse pripisujejo velik pomen tudi v delovnem procesu in karieri. Te vsebine v formalnem izobraževalnem sistemu velikokrat ostanejo na robu, zato so nam v zadnjih desetletjih na voljo številna usposabljanja in izobraževanja, razne delavnice, ki jih različni ponudniki ponujajo na trgu in jih uporabniki prosto izbirajo glede na potrebe in zmožnosti.

Vlogo kariernih centrov univerz, katerih delovanje je tudi v sistemskem smislu podprla država, vidimo kot nekakšen »sistemski korektor«, ki na določeni točki posameznikom nudi vpogled vase in v svoje potenciale ter ozaveščanje o pomembnosti vseh omenjenih vsebin in kompetenc. V tem smislu je osebno kontaktno svetovanje s karierno orientacijo zagotovo naša ključna in najbolj poglobljena storitev. Smo pa v preteklih letih ponujali tudi številne druge dejavnosti. Veliko smo poudarjali vlogo beleženja vseh neformalnih znanj in praktičnih izkušenj v življenjepise oziroma t.i. kompetenčne portfolie. Študentom smo omogočali stik z delodajalci v okviru t.i. kariernih dni, ko so nas na posameznih fakultetah obiskovali najrazličnejši delodajalci – tam so se študenti lahko seznanili s potrebami delodajalcev in pridobili praktično izkušnjo simuliranega zaposlitvenega razgovora. Z našimi študenti smo večkrat obiskali tudi njihova potencialna delovna okolja. V vseh teh primerih gre za izkustven način učenja, kjer uporabniki veliko bolj intenzivno spoznavajo, kaj jim je všeč in čemu so kos ter kaj se jim zdi, da bi bilo potrebno v prihodnje pri sebi izboljšati. Pri iskanju zaposlitve sta bistveni suverenost in samozavest, predpogoj zanju pa je dobro poznavanje sebe in svojih zmožnosti po eni strani ter pričakovanj delodajalca po drugi.

Ali delodajalci ta dodatna usposabljanja pri samem zaposlovanju tudi dejansko upoštevajo?

To je odvisno od delodajalca. Ne morem govoriti v njihovem imenu, vendar če razmišljamo logično, je za delodajalce bistveno, da na delovno mesto zaposlijo posameznika, ki se bo dobro vključil v delovni proces in bo uspešno opravljal svoje delovne naloge. Zato so poleg specifičnih ali strokovnih kompetenc zelo pomembne tudi že omenjene splošne kompetence, zadnje čase se zanje uveljavlja tudi izraz »mehke veščine«. V že omenjeni raziskavi študentov UP smo ugotovili, da je kar 20% naših študentov dobilo zaposlitev na podlagi samoiniciativne pobude in predstavitve, 15% pa s pomočjo priporočil, denimo prijateljev in sorodnikov. Podatka pričata o tem, da želi biti delodajalec prepričan o tem, da je kandidat za zaposlitev primeren in motiviran, dobra samopredstavitev ali priporočilo nekoga, ki nas pozna, pa sta lahko ključna dejavnika pri izbiri. V interesu delodajalca je, da dobi karseda optimalno strokovno in osebnostno primernega zaposlenega glede na konkretne zahteve za določeno delovno mesto. Delovna mesta in ljudje so različni, vloga Kariernega centra pa je čim bolj smiselno povezati ta dva pola v dobro delodajalca in zadovoljstvo zaposlenega.

V okviru Kariernih korakov študent/diplomant tudi spoznava samega sebe, reciva, da mu pomagate »nastaviti ogledalo«. Imajo mladi realno sliko o sebi, podcenjujejo ali morda celo precenjujejo svoje sposobnosti?

Zelo različno. Na splošno bi rekel, da imamo kot družba ogromne rezerve pri samospoznavanju. Živimo v prostoru in času, kjer je količina dražljajev iz okolja ogromna. Množična komunikacijska sredstva, mediji, najrazličnejše potrošniške nagradne igre, akcije, zabavljaška tehnologija, igrice ipd., vse to nas izziva in vleče »iz sebe« navzven. Tako preusmerimo svojo pozornost iz samoopazovanja na opazovanje zunanjih dražljajev. Za samospoznavanje se je potrebno umiriti in pogledati vase, biti čim bolj čuječ in pozoren tudi v vsakdanjih situacijah. Da lahko narediš samopresojo o tem, kaj ti ustreza in kaj ne, da lahko ugotoviš, od kod prihajajo določeni čustveni in fiziološki odzivi telesa in spremembe razpoloženja, da skušaš razumeti, zakaj imaš do sveta takšna prepričanja, kot jih imaš. Za vse so potrebne umiritev, zavestna odločitev, volja in vztrajnost.

Kaj so karierna sidra in čemu služijo?

Da našim uporabnikom malo olajšamo proces samopresoje, jim ponudimo v reševanje različne osebnostne in karierne vprašalnike. Ena od možnosti je tudi vprašalnik Kariernih sider. Ravno v prihajajočem študijskem letu na tem področju pripravljamo novost - skupaj s psihologi iščemo rešitev za vzpostavitev lastnega karierno-osebnostnega vprašalnika, ki bo dostopen prek spleta, torej širšemu krogu uporabnikov. Vprašalnik uvajamo kot poenostavitev prvega koraka in izhodišče za kasnejše kontaktno svetovanje.

Lahko rečemo, da je Karierni center UP nekakšno stičišče perspektivnih kadrov in dobrih delodajalcev iz naše regije?

Lahko rečemo, da mora to še postati. V ta namen bomo v naslednjih štirih letih v okviru projekta nadgradnje dejavnosti kariernega centra vzpostavili in razvijali t.i. »splet-išče« Kariernega centra Univerze na Primorskem, kjer bodo delodajalci dobili priložnost za transparenten vpogled v karierne profile posameznih študentov in diplomantov ter obratno, študenti bodo dobili možnost za spremljanje specifičnih potreb delodajalcev in izzivov na trgu dela.

Kje in kdaj se lahko študenti, diplomanti in drugi obrnejo na svetovalce Kariernega centra UP? Je svetovanje brezplačno?

Svetovanje je za uporabnike brezplačno, saj se do leta 2020 financira iz že omenjenega projekta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na nas se lahko uporabniki obrnejo vsak dan, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, svetovanja pa izvajamo po predhodnem dogovoru prek našega elektronskega naslova karierni.center@upr.si.